Oskrba starejših

ljudi na domu

V sklopu projekta CrossCare bomo izvajanje integrirane oskrbe
na domu prenesli na območja zunaj urbanih središč ter na območje dveh sosednjih držav, Republike Slovenije in Republike Hrvaške.

O projektu

S projektom želimo razviti in vzpostaviti novo čezmejno strukturo za zagotavljanje integrirane oskrbe na domu,
ki združuje storitve socialnega in zdravstvenega varstva.

Projekt je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Programa Interreg SL-HR

V okviru projekta bomo nudili naslednje
brezplačne storitve:

Fizioterapija

Fizioterapija vključuje uporabo različnih metod dela, od kinezioterapije, hidroterapije, manualnih tehnik do uporabe različnih fizikalnih agensov v terapevtske namene (elektroterapija, magnetoterapija, ultrazvočna terapija, itd.).

Poudarja povezovanje in sodelovanje med fizioterapevti, sodelovanje z uporabniki storitev, njihovimi družinami, drugimi zdravstvenimi strokami, negovalnim osebjem ter skupnostjo. V sodelovanju z drugimi naštetimi člani ter glede na fizioterapevtsko oceno, znanje in spretnosti se postavijo cilji fizioterapevtske obravnave.

Fizioterapija na domu poteka drugače kot ambulantna oz. bolnišnična terapija. Glavni cilj fizioterapevtske obravnave je usmerjen v zagotavljanje funkcionalne samostojnosti uporabnika, z upoštevanjem njegovih potreb in želja ter specifičnih bivalnih dejavnikov. Delo na terenu zahteva od fizioterapevta predvsem veliko mero iznajdljivosti in prilagodljivosti upoštevajoč okolje, v katerem uporabniki stanujejo in razpoložljiva sredstva, ki jih imajo na voljo. Fizioterapevt na domu uporabnika celostno upošteva številne dejavnike ter glede na njegove potrebe in slog življenja prilagodi terapijo. Področje preprečevanja padcev nam predstavlja eno glavnih področij integriranega pristopa, saj so padci eden od pomembnih razlogov smrti starostnikov. Z namenom zagotavljanja integriranega pristopa v okviru projekta CrossCare bomo fizioterapevti sodelovali tudi z drugimi strokami (delovna terapija, zdravstvena nega, socialno delo).

 

Delovna terapija

Delovni terapevt omogoča posameznikom in skupinam doseganje optimalnega funkcioniranja v aktivnostih vsakodnevnega življenja. Ko zaradi razvojnih sprememb (starosti), bolezni, poškodb ali drugih okoliščin oseba ne more več samostojno izvajati aktivnosti, ki so zanjo pomembne, delovni terapevti poskusijo zagotoviti, da oseba (p)ostane čim bolj samostojna oz. zadovoljna pri opravljanju osnovnih dnevnih in širših dnevnih aktivnosti ter pri vključevanju v družbo. Delovno-terapevtska obravnava vključuje tudi prilagoditev življenjskega okolja za izvajanje aktivnosti in izobraževanje svojcev oz. oseb, ki živijo z uporabnikom. Cilj delovne terapije je zagotoviti posameznikom aktivno in samostojno sodelovanje v dnevnih aktivnostih, ki so za njim pomembne in so prilagojene njihovim potrebam, starosti, željam in pričakovanjem. Doseganje omenjenih ciljev, delovni terapevti zagotovijo s spodbujanjem in usposabljanjem uporabnika, da aktivno sodelovanje pri aktivnostih, ki posamezniku omogočajo da razvije, ohrani oz. prilagodi potrebno znanje, prilagodi dejavnost ali spremeni okolje, vse z namenom spodbujanja aktivnega sodelovanja.

Načrtovalci zdravstvene in socialne politike zagovarjajo, da morajo ljudje čim dlje ostati v svojem domačem okolju oziroma jim omogočiti zdravljenje in rehabilitacijo na domu. Prav tako o pomenu in koristih delovne terapije v domačem okolju pričajo strokovne raziskave in najsodobnejša literatura. Svetovnim trendom krajšanja hospitalizacij sledimo tudi v Sloveniji in Hrvaški, žal pa še ni sistemsko poskrbljeno za kontinuiteto obravnave na domu oziroma v skupnosti. V okviru projekta se bodo okrepile institucionalne zmogljivosti sodelujočih partnerjev pri zagotavljanju integriranega pristopa oskrbe starejših ljudi na domu.

 

Zdravstvena nega

Naloga zdravstvene nege je omogočati pomoč ter nego bolnih in starejših oseb, hkrati pa tudi sodelovati v procesu preventive, zdravljenja in rehabilitacije. Naše delo bo temeljilo na spremljanju osnovnih življenjskih aktivnosti in samooskrbi za izboljšanje kakovosti življenja. Pri delu bomo uporabljali integrirani celostni pristop usmerjen v uporabnika. Za integriran pristop je pomembna interaktivna komunikacija z uporabnikom, njegovo družino, drugimi sodelavci na projektu in z drugimi službami v skupnosti. S tem se bo izboljšala kvaliteta izvajanja storitev, s posebnimi poudarkom na zagotavljanju celostne obravnave, ki poleg zdravstva obsega tudi storitve socialnega varstva. Metode, ki jih bomo uporabljali temeljijo na biografiji uporabnika, storitve pa se bodo nanašale na njegove vsakodnevne potrebe in želje. V proces dela bomo vključevali tudi družino in lokalno skupnost.

Metode dela:

  1. Svetovanje o zdravem načinu življenja (pravilna prehrana – demenca, kronični bolniki).
  2. Izobraževanje o zdravem načinu življenja (delavnice, prezentacije, promocijski material).
  3. Povezovanje z drugimi službami v skupnosti (patronaža, zdravstvene ustanove,…).
  4. Psihosocialna podpora v zadnjih dnevih življenja – Paliativna oskrba.
  5. Ozaveščanje in preprečevanje stigmatizacije zaradi starosti in demence.
  6. Analiza kazalnikov kakovosti

 

Dietetika

Staranje povzroči spremembe v fiziološkem, psihološkem in funkciomalnem stanju telesa. Zaradi fizioloških sprememb in kroničnih obolenj pa je tveganje podhranjenosti izredno veliko. Na nastanek podhranjenosti pri starostnikih vplivajo številni dejavniki: poslabšanje okusa, motnje hranjenja, motnja požiranja, pomanjkljivo zobovje, bolezni, številna zdravila, socialna izolacija, nezmožnost samohranjenja, finančno pomanjkanje, čustveni problem, anoreksija, zloraba starostnikov, disfagija. Pomembno vlogo k ohranitvi psihičnega in fizičnega stanja prispeva zdravstvena vzgoja z vključujevanjem zdravega življenski sloga. Za ohranjanje zdrave starosti ima pomembno vlogo zdravstvena vzgoja z vključevanjem zdravega življenskega sloga. Zdrava prehrana je osnovni pogoj za ohranjanje zdravja, boljšega počutja in kvalitetnega življenja v obdobju starosti.

 

 

Partnerji v projektu

Projekt je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Programa Interreg SL-HR